Gospodarstvo

Regija je v začetku devetdesetih doživela hudo gospodarsko krizo, katere posledice se kažejo še danes. Za regijo so bila značilna velika industrijska podjetja, ki so se morala prestrukturirati, nekatera pa so šla tudi v stečaj. Poleg tega se v regiji nahaja več podjetij s področja rudarstva in energetike (Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj).

Propad velikih gospodarskih sistemov v tekstilni, lesni, gradbeni, kovinsko predelovalni in zlatarski industriji je v preteklih letih povzročil porast brezposelnosti in njeno neugodno strukturo.

V regiji je urbano središče Celje, ki je hkrati tretje največje mesto v Sloveniji. S svojim zaledjem predstavlja staro industrijsko središče, z razvitimi tradicionalnimi dejavnostmi v živilsko predelovalni, kemijski, kovinski industriji in storitvenih dejavnostih.

Gospodarski razvoj regije udejanjajo uspešne velike gospodarske družbe, vedno bolj pa tudi vse več srednje velikih in manjših podjetij.

V regiji deluje osem območnih obrtno-podjetniških zbornic, v katerih je v letu 2011 bilo registriranih 5.944 pravnih oseb s 23.700 zaposlenimi.

Med največje in najuspešnejše gospodarske sisteme v regiji se uvrščajo: Gorenje Velenje, Unior Zreče, Termoelektrarna Šoštanj, Cinkarna Celje, Kovintrade Celje, Premogovnik Velenje, Štore Steel, BSH Hišni aparati Nazarje, Engrotuš Celje in SG Automotive Slovenske Konjice.

Med srednje velike in najuspešnejše se uvrščajo: Zlatarna Celje, KLS Ljubno, Cetis, Bisol Group, EMO Orodjarna, Terme Olimia, GKN Driveline Slovenija, Steklarna Rogaška, GIC Gradnje, SwatyComet, Izletnik Celje, MIK – Mednarodno trgovsko in proizvodno Podjetje, Etol, Konus Konex, Vitli Krpan, Jagros Podplat, Kozmetika Afrodita in vse več drugih.

Za gospodarstvo regije je značilno, da ima večje število tehnološko sodobnih in uspešnih orodjarn, v regiji pa je tudi sedež TECOS, razvojnega centra slovenskega orodjarstva. Regija se gospodarsko vse bolj uveljavlja tudi skozi razvoj turizma. V regiji posluje več bank, zavarovalnic in hranilnic, najdlje Banka Celje, ki se ponaša s kar 145 leti uspešnega poslovanja.

Največja negospodarska družba regije je Splošna bolnišnica Celje s 1.730 zaposlenimi.

V regiji deluje tudi družba Celjski sejem, ki prireja številne sejemske dogodke, od katerih je najbolj znan vsakoletni Mednarodni obrtni sejem.

Za gospodarstvo in prebivalstvo regije je pomemben vzorno urejen regijski Center za ravnanje z odpadki, ki ga upravlja Simbio Celje.

V zadnjem obdobju se je vzpostavila mreža poslovnih in obrtnih con ( več kot 1000 hektarov) kot pomoč lokalne skupnosti pri zagotavljanju osnovnih infrastrukturnih pogojev za razvoj podjetništva. Kljub intenzivnemu vlaganju v tovrstno infrastrukturo pa se še vedno ugotavlja manko tovrstnih površin predvsem v manjših občinah in v predelih, ki so bolj oddaljeni od regijskega središča.

11 % izmed vseh delujočih gospodarskih družb v Sloveniji je v letu 2010 imelo sedež v Savinjski regiji, to je 18.273. Prihodek podjetij pa je predstavljal dober 10% delež v strukturi prihodkov vseh podjetij v Sloveniji.

Bruto domači proizvod na prebivalca je v Savinjski regiji v letu 2010 znašal 15.708 EUR in je za 9,6% nižji od slovenskega bruto domačega proizvoda na prebivalca, ki je v letu 2010 znašal 17.379 EUR.

Bruto domači proizvod regije se je sicer povečal, vendar je ta rast počasnejša od povprečne slovenske rasti in še vedno zaostaja z ravnjo iz leta 2008.

Število novonastalih podjetij se je v letu 2010 znižalo v primerjavi z letom poprej za 94 podjetij, v letu 2010 je nastalo 1650 novih podjetij, kar na ravni Slovenije pomeni 10,76% vseh novonastalih podjetij.

Po glavnih skupinah poklicev (stanje na 1.1.2011 po standardni klasifikaciji dejavnosti- SKD) so v regiji najpomembnejši poklici za neindustrijski način dela (17,4%), tehniki in drugi strokovni sodelavci (15,8%), strokovnjaki (15,7%), poklici za storitve in prodajalci (13,3%), upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci (12,4%). Manj kot deset odstotkov pa je poklicev za preprosta dela (9,9%), uradnikov (7,5), zakonodajalcev, visokih uradnikov in menedžerjev (4,1%), kmetov (3%) in vojaških poklicev (0,8%).

Delež aktivnega prebivalstva je v začetku leta 2011 znašal 54,4% prebivalstva, delež delovno aktivnih pa je znašal 47,4%.

Povprečna mesečna plača na zaposlenega v regiji trenutno za slovenskim povprečjem zaostaja za 6,7 % (neto) ali 8,7 % (bruto). Povprečna mesečna bruto plača v Savinjski regiji je na dan 1.7.2012 znašala 1294,4 EUR, neto pa 867,9 EUR. Slovenska povprečna mesečna plača znaša 1498,05 EUR, neto pa 976,81 EUR.

Poleg primanjkljajev, ki jih povzroča pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji oziroma poklici (kot npr. v kovinarstvu), primanjkljaji nastajajo pogosto zaradi neprivlačnosti delovnih mest ali zahtev delodajalcev (pekarstvo, poslovno-komercialna dejavnost, gostinstvo, transport). V regiji je v razmahu predvsem kovinsko predelovalna dejavnost, kjer nastaja največji del povpraševanja po delavcih. Primanjkuje predvsem kovinarjev kot so: varilec, strugar, ključavničar, pogosto delodajalci iščejo tudi kovinarje s poznavanjem dela na CNC strojih. V predelih z razvito turistično dejavnostjo primanjkuje usposobljenih kuharjev in natakarjev. Pri zaposlovanju v regiji pa predstavljajo problem tudi poklici iz zdravstva in sicer primanjkuje predvsem splošnih zdravnikov.