Aktualno
15. 9. 2021
"Z zgodbami v virtualno resničnost"
več
15. 9. 2021
Predstavitev projekta LIVING CASTLES
več
14. 9. 2021
Obisk predstavnikov vodilnega partnerja Međimursko veleučilište iz Čakovca.
več
14. 9. 2021
»Z zgodbami v virtualno resničnost«
več
Arhiv>>

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost

V letu 2018 je bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v regiji znašal 19.987 evrov in je dosegel 90,5 % nacionalnega povprečja (22.083 evrov) in 64,1 % povprečja Osrednjeslovenske regije, kjer je bil najvišji. V obdobju 2000 – 2018 se je BDP na prebivalca povečal za 2-krat. Kazalnik je v regiji rasel do vključno leta 2008, nato je sledil upad in od leta 2010 ponovna počasna rast. Šele leta 2015 je vrednost BDP na prebivalca presegla vrednost iz leta 2008.

Regija je v letu 2018 ustvarila 4.454 milijone evrov bruto dodane vrednosti (BDV) oz. 11,2 % BDV Slovenije (11,3 % leta 2014). Osrednjeslovenska regija je v istem obdobju ustvarila 37,1 % vse BDV v Sloveniji. V strukturi regionalne BDV prevladujejo predelovalne dejavnosti, podpovprečen v primerjavi s Slovenijo je delež storitvenih in drugih dejavnosti. K regionalni BDV so 37,1 % prispevale predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija, od tega kar 30,9 % samo predelovalna dejavnost, sledijo storitvene in druge dejavnosti z 31,7 % ter gostinstvo, trgovina in promet z 21,4 %. Gradbeništvo prispeva 6,9 %, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pa 2,8 % regionalnega BDV.

Gospodarske družbe

Gospodarsko moč in vpliv poslovanja na gospodarstvo Savinjske regije gre med poslovnimi subjekti pripisati predvsem družbam, ki so v letu 2018 ustvarile okrog 90,0 % vseh prihodkov in neto dodane vrednosti ter zaposlovale prav takšen delež vseh zaposlenih. Družbam je pripadalo tudi 87,5 % čistega dobička regije, prav tako skoraj celotna čista izguba, ki se je leta 2018 izrazito povečala.

Za leto 2018 rezultati družb Savinjske regije kažejo na nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki pa se je v primerjavi z letom prej nekoliko umirila. Družbe so okrepile število zaposlenih za 5,4 %. Povprečna plača v regiji se je povečala za 4,4 % oziroma realno za 2,7 %, medtem ko se je produktivnost zaposlenih zmanjšala. V nasprotju z letom 2017, ko se je obseg čiste izgube pomembno zmanjšal, se je leta 2018 povečal za 2,8-krat. Kljub temu so družbe leto 2018 zaključile z neto čistim dobičkom.

Rast zaposlenih beležimo predvsem zaradi novih zaposlitev v družbah, ki so opravljale predelovalne dejavnosti (+1.100), dejavnosti gradbeništva (+ 579), prometa in skladiščenja (+ 503) ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (+ 432). Novo zaposlovanje v gostinstvu (+ 155) se je umirilo. Slaba tretjina vseh družb je bila brez zaposlenih.

Družbe v predelovalni dejavnosti zagotavljajo največ delovnih mest v regiji (48,2 %) in ustvarjajo 46,1 % prihodkov regije, od tega skoraj celotni delež prihodkov na tujem trgu. Zaradi izrazite izvozne usmerjenosti je njihov tržni potencial večji, hkrati pa so bolj občutljive na spremembe na globalnem trgu. Leta 2018 so na tujem trgu ustvarile 5,9 % več prihodkov kot leto prej. Na drugem mestu po gospodarski moči so v regiji družbe, ki opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so zaposlovale 14,9 % vseh zaposlenih in ustvarile 25,8 % prihodkov. Izvozna aktivnost se je obrestovala tudi pri njih, saj so na tujem trgu dosegle 22,2 % rast.

Zadruge

V letu 2018 je 45 zadrug v Savinjski regiji ustvarilo 98.020 tisoč evrov prihodkov in 97.491 tisoč evrov odhodkov, v primerjavi z letom prej se je obseg obeh povečal minimalno, upoštevajoč rast cen življenjskih potrebščin pa je stagniral. V zadrugah sta bila lani 402 zaposlena, neznatno več kot leto prej, povprečna plača je znašala 1.276 evrov.

Zadruge so lani ugotovile 10.863 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je desetino več kakor v letu prej. Le nekoliko manj se je povečala tudi produktivnost dela, a je še vedno izrazito zaostajala za produktivnostjo v družbah. Neto dodana vrednost na zaposlenega v zadrugah je lani znašala 26.997 evrov in je bila za 28,0 % nižja kakor pri družbah.

Večina zadrug se uvršča med mikro zadruge. Največji vpliv na poslovanje so imele srednje zadruge, ki so imele dobri dve tretjini vseh zaposlenih, ustvarile so 59,3 % vseh prihodkov, njihov neto čisti dobiček pa je znašal 391 tisoč evrov. Najmočnejše zadruge opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Lani je v tej dejavnosti poslovalo 18 zadrug, s slabima dvema tretjinama vseh zaposlenih v zadrugah, ki so ustvarili 74,5 % vseh prihodkov, dve tretjini dodane vrednosti in 441 tisoč evrov neto čistega dobička. Druga najmočnejša zadružna dejavnost je kmetijstvo in lov, gozdarstvo ter ribištvo, kjer je lani delovalo šest zadrug. Te zadruge so imele13,3 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 13,8 % vseh prihodkov, 13,5 % dodane vrednosti in 31 tisoč evrov neto čistega dobička.


Samostojni podjetniki

V Savinjski regiji je leta 2018 poslovalo 13,0 % vseh slovenskih podjetnikov, ki so zaposlovali 14,6 % vseh zaposlenih, ustvarili 15,1 % vseh prihodkov in 12,9 % neto dohodka.

Po podatkih AJPES je v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 7.130 podjetnikov, ki so zaposlovali 6.190 delavcev. V letu 2018 je bilo v Poslovni register Slovenije na območju Savinjske regije na novo vpisanih 1.657 podjetnikov, izbrisanih pa 1.236, kar pomeni, da se je število podjetnikov v letu 2018 povečalo za 421.

Po ekonomski strukturi ostajajo najmočnejše panoge v podjetništvu tako na ravni Slovenije kot regije gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter promet in skladiščenje. Za podjetništvo je značilna usmerjenost na domači trg, leta 2018 so na tujem trgu ustvarili le 15,0 % realizacije. Dobro polovico vseh prihodkov od prodaje na tujem trgu so ustvarili podjetniki v dejavnosti prometa in skladiščenja, dobro četrtino podjetniki v predelovalnih dejavnosti in desetino v gradbeništvu.

Po strukturi velikosti je 98,3 % podjetnikov mikro velikosti s skupno 4.570 zaposlenimi (73,8 %), ki so leta 2018 ustvarili 72,9 % prihodkov od prodaje. Majhnih podjetnikov je bilo 1,6 % s 1.476 zaposlenimi. Srednje veliki podjetniki so bili le trije s 146 zaposlenimi, velikih podjetnikov v Savinjski regiji ni bilo.

Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 781.198 tisoč evrov vseh prihodkov, kar je za 10,8 % več glede na leto prej. Večina prihodkov je bila iz naslova prodaje, od tega v glavnem na domačem trgu, medtem ko so na tujem trgu dosegli 15,0 % prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom prej so tako na domačem kot na tujem trgu dosegli 11,0 % rast.

Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 203.714 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 11,0 % več glede na leto prej. Kar tri četrtine dodane vrednosti so ustvarili podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, promet in skladiščenje ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.

Regijsko povprečje neto dodane vrednosti na zaposlenega je leta 2018 znašalo 15.292 evrov in je od slovenskega višje za 3,8 %, kar dokazuje, da so bili regijski podjetniki bolj produktivni od podjetnikov v državnem merilu.

Delovno aktivno prebivalstvo in stopnja registrirane brezposelnosti

Konec leta 2019 je bilo v Savinjski regiji 113.240 delovno aktivnega prebivalstva, kar predstavlja 12,6 % vseh delovno aktivnih oseb v državi. V primerjavi z letom 2014 se je leta 2019 število delovno aktivnega prebivalstva povečalo za 13 %.

Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20-64 let je znašala 66,8 % in je bila pod slovenskim povprečjem (67,6 %). Ta zaostanek se je do leta 2018 zmanjšal in dosega povprečno stopnjo delovne aktivnosti v državi.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Savinjski regiji je v obdobju 2008-2019 dosegla najvišjo vrednost leta 2013 in 2014, ko je znašala 13,9 %. Po letu 2014 je začela upadati in v letu 2019 še ni dosegla vrednosti iz leta 2008, ko je znašala 8,0 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je bila v obdobju 2008-2019 nad slovenskim in EU povprečjem. Občine Braslovče, Dobrna in Vojnik pa so v tem obdobju vsa leta imele stopnjo registrirane brezposelnosti pod slovenskim povprečjem.


Delovne migracije

Indeks delovne migracije za Savinjsko regijo je leta 2009 znašal 98,7, leta 2019 pa 95,6. To pomeni, da je regija v obdobju desetih let prešla iz zmerno delovne v šibko bivalno regijo. (SURS 10, 2020)

Podatki o delovni migraciji na ravni občin kažejo , da je največ delovnih mest glede na delovno aktivno prebivalstvo v občini Nazarje, sledita občini Zreče in Celje. Med najbolj bivalno sodi občina Tabor, saj mora 83 % delovno aktivnih prebivalcev na delo izven občine. Največji delež občanov, ki imajo zaposlitev v domači občini, je v občinah Velenje in Celje, najmanjši pa v občini Tabor.