Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost
V letu 2018 je bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v regiji znašal 19.987 evrov in je dosegel 90,5 % nacionalnega povprečja (22.083 evrov) in 64,1 % povprečja Osrednjeslovenske regije, kjer je bil najvišji. V obdobju 2000 – 2018 se je BDP na prebivalca povečal za 2-krat. Kazalnik je v regiji rasel do vključno leta 2008, nato je sledil upad in od leta 2010 ponovna počasna rast. Šele leta 2015 je vrednost BDP na prebivalca presegla vrednost iz leta 2008.
Regija je v letu 2018 ustvarila 4.454 milijone evrov bruto dodane vrednosti
(BDV) oz. 11,2 % BDV Slovenije (11,3 % leta 2014). Osrednjeslovenska regija je
v istem obdobju ustvarila 37,1 % vse BDV v Sloveniji. V strukturi regionalne
BDV prevladujejo predelovalne dejavnosti, podpovprečen v primerjavi s Slovenijo
je delež storitvenih in drugih dejavnosti.
K regionalni BDV so 37,1 % prispevale predelovalne dejavnosti, rudarstvo in
druga industrija, od tega kar 30,9 % samo predelovalna dejavnost, sledijo
storitvene in druge dejavnosti z 31,7 % ter gostinstvo, trgovina in promet z
21,4 %. Gradbeništvo prispeva 6,9 %, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pa 2,8
% regionalnega BDV.
Gospodarske družbe
Gospodarsko moč in
vpliv poslovanja na gospodarstvo Savinjske regije gre med poslovnimi subjekti
pripisati predvsem družbam, ki so v letu 2018 ustvarile okrog 90,0 % vseh
prihodkov in neto dodane vrednosti ter zaposlovale prav takšen delež vseh
zaposlenih. Družbam je pripadalo tudi 87,5 % čistega dobička regije, prav tako
skoraj celotna čista izguba, ki se je leta 2018 izrazito povečala.
Za leto 2018
rezultati družb Savinjske regije kažejo na nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki
pa se je v primerjavi z letom prej nekoliko umirila. Družbe so okrepile število
zaposlenih za 5,4 %. Povprečna plača v regiji se je povečala za 4,4 % oziroma
realno za 2,7 %, medtem ko se je produktivnost zaposlenih zmanjšala. V
nasprotju z letom 2017, ko se je obseg čiste izgube pomembno zmanjšal, se je
leta 2018 povečal za 2,8-krat. Kljub temu so družbe leto 2018 zaključile z neto
čistim dobičkom.
Rast zaposlenih
beležimo predvsem zaradi novih zaposlitev v družbah, ki so opravljale
predelovalne dejavnosti (+1.100), dejavnosti gradbeništva (+ 579), prometa in
skladiščenja (+ 503) ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (+
432). Novo zaposlovanje v gostinstvu (+ 155) se je umirilo. Slaba tretjina vseh
družb je bila brez zaposlenih.
Družbe v
predelovalni dejavnosti zagotavljajo največ delovnih mest v regiji (48,2 %) in
ustvarjajo 46,1 % prihodkov regije, od tega skoraj celotni delež prihodkov na tujem
trgu. Zaradi izrazite
izvozne usmerjenosti je njihov tržni potencial večji, hkrati pa so bolj
občutljive na spremembe na globalnem trgu. Leta 2018 so na tujem trgu ustvarile
5,9 % več prihodkov kot leto prej. Na drugem mestu po gospodarski moči so v
regiji družbe, ki opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil
motornih vozil, ki so
zaposlovale 14,9 % vseh zaposlenih in ustvarile 25,8 % prihodkov. Izvozna aktivnost se
je obrestovala tudi pri njih, saj so na tujem trgu dosegle 22,2 % rast.
Zadruge
V letu 2018 je 45
zadrug v Savinjski regiji ustvarilo 98.020 tisoč evrov prihodkov in 97.491
tisoč evrov odhodkov, v primerjavi z letom prej se je obseg obeh povečal
minimalno, upoštevajoč rast cen življenjskih potrebščin pa je stagniral. V
zadrugah sta bila lani 402 zaposlena, neznatno več kot leto prej, povprečna
plača je znašala 1.276 evrov.
Zadruge so lani
ugotovile 10.863 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je desetino več kakor v
letu prej. Le nekoliko manj se je povečala tudi produktivnost dela, a je še
vedno izrazito zaostajala za produktivnostjo v družbah. Neto dodana vrednost na
zaposlenega v zadrugah je lani znašala 26.997 evrov in je bila za 28,0 % nižja
kakor pri družbah.
Večina zadrug se uvršča med mikro zadruge. Največji vpliv na poslovanje so
imele srednje zadruge, ki so imele dobri dve tretjini vseh zaposlenih,
ustvarile so 59,3 % vseh prihodkov, njihov neto čisti dobiček pa je znašal 391
tisoč evrov. Najmočnejše zadruge opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in
popravil motornih vozil. Lani je v tej dejavnosti poslovalo 18 zadrug, s
slabima dvema tretjinama vseh zaposlenih v zadrugah, ki so ustvarili 74,5 % vseh prihodkov,
dve tretjini dodane vrednosti in 441 tisoč evrov neto čistega dobička. Druga
najmočnejša zadružna dejavnost je kmetijstvo in lov, gozdarstvo ter ribištvo,
kjer je lani delovalo šest zadrug. Te zadruge so imele13,3 % vseh zaposlenih,
ki so ustvarili 13,8 % vseh prihodkov, 13,5 % dodane vrednosti in 31 tisoč
evrov neto čistega dobička.
Samostojni podjetniki
V Savinjski regiji je
leta 2018 poslovalo 13,0 % vseh slovenskih podjetnikov, ki so zaposlovali 14,6
% vseh zaposlenih, ustvarili 15,1 % vseh prihodkov in 12,9 % neto dohodka.
Po podatkih AJPES je
v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 7.130 podjetnikov, ki so zaposlovali
6.190 delavcev. V letu 2018 je bilo v Poslovni register Slovenije na območju
Savinjske regije na novo vpisanih 1.657 podjetnikov, izbrisanih pa 1.236, kar
pomeni, da se je število podjetnikov v letu 2018 povečalo za 421.
Po ekonomski
strukturi ostajajo najmočnejše panoge v podjetništvu tako na ravni Slovenije
kot regije gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil ter promet in skladiščenje. Za podjetništvo je
značilna usmerjenost na domači trg, leta 2018 so na tujem trgu ustvarili le
15,0 % realizacije. Dobro polovico vseh prihodkov od prodaje na tujem trgu so
ustvarili podjetniki v dejavnosti prometa in skladiščenja, dobro četrtino
podjetniki v predelovalnih dejavnosti in desetino v gradbeništvu.
Po strukturi
velikosti je 98,3 % podjetnikov mikro velikosti s skupno 4.570 zaposlenimi
(73,8 %), ki so leta 2018 ustvarili 72,9 % prihodkov od prodaje. Majhnih
podjetnikov je bilo 1,6 % s 1.476 zaposlenimi. Srednje veliki podjetniki so
bili le trije s 146 zaposlenimi, velikih podjetnikov v Savinjski regiji ni
bilo.
Podjetniki so v letu
2018 ustvarili 781.198 tisoč evrov vseh prihodkov, kar je za 10,8 % več glede
na leto prej. Večina prihodkov je bila iz naslova prodaje, od tega v glavnem na
domačem trgu, medtem ko so na tujem trgu dosegli 15,0 % prihodkov od prodaje. V
primerjavi z letom prej so tako na domačem kot na tujem trgu dosegli 11,0 %
rast.
Podjetniki so v
letu 2018 ustvarili 203.714 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 11,0 %
več glede na leto prej. Kar tri četrtine dodane vrednosti so ustvarili
podjetniki s področja predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, promet in
skladiščenje ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.
Regijsko povprečje
neto dodane vrednosti na zaposlenega je leta 2018 znašalo 15.292 evrov in je od
slovenskega višje za 3,8 %, kar dokazuje, da so bili regijski podjetniki bolj
produktivni od podjetnikov v državnem merilu.
Delovno aktivno prebivalstvo in stopnja registrirane brezposelnosti
Konec leta 2019 je bilo v Savinjski regiji 113.240 delovno aktivnega
prebivalstva, kar predstavlja 12,6 % vseh delovno aktivnih oseb v državi. V
primerjavi z letom 2014 se je leta 2019 število delovno aktivnega prebivalstva
povečalo za 13 %.
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20-64 let je znašala 66,8
% in je bila pod slovenskim povprečjem (67,6 %). Ta zaostanek se je do leta 2018
zmanjšal in dosega povprečno stopnjo delovne aktivnosti v državi.
Stopnja registrirane brezposelnosti v Savinjski regiji je v obdobju
2008-2019 dosegla najvišjo vrednost leta 2013 in 2014, ko je znašala 13,9 %. Po
letu 2014 je začela upadati in v letu 2019 še ni dosegla vrednosti iz leta
2008, ko je znašala 8,0 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je bila
v obdobju 2008-2019 nad slovenskim in EU povprečjem. Občine Braslovče, Dobrna
in Vojnik pa so v tem obdobju vsa leta imele stopnjo registrirane
brezposelnosti pod slovenskim povprečjem.
Delovne migracije
Indeks delovne migracije za Savinjsko regijo je leta 2009 znašal 98,7, leta 2019 pa 95,6. To pomeni, da je regija v obdobju desetih let prešla iz zmerno delovne v šibko bivalno regijo. (SURS 10, 2020)
Podatki o delovni migraciji na ravni občin kažejo , da je največ delovnih mest glede na delovno aktivno prebivalstvo v občini Nazarje, sledita občini Zreče in Celje. Med najbolj bivalno sodi občina Tabor, saj mora 83 % delovno aktivnih prebivalcev na delo izven občine. Največji delež občanov, ki imajo zaposlitev v domači občini, je v občinah Velenje in Celje, najmanjši pa v občini Tabor.