Aktualno
15. 9. 2021
"Z zgodbami v virtualno resničnost"
več
15. 9. 2021
Predstavitev projekta LIVING CASTLES
več
14. 9. 2021
Obisk predstavnikov vodilnega partnerja Međimursko veleučilište iz Čakovca.
več
14. 9. 2021
»Z zgodbami v virtualno resničnost«
več
Arhiv>>

Kmetijstvo

Savinjska regija se v letu 2018 s 63.664 ha obdelanimi površinami, kar predstavlja 13.3 % vseh obdelanih površin, v Sloveniji uvršča na tretje mesto med regijami. Med kmetijskimi dejavnostmi v regiji prevladujejo živinoreja, proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. Posebnost regije je pridelava hmelja, ki je posebej značilna za Spodnjo Savinjsko dolino.

Intenzivno kmetijstvo prevladuje v ravninskih delih Savinjske doline, medtem ko so bolj hribovita in manj dostopna območja večinoma porasla z gozdom oziroma v zaraščanju.

Za kmetijske dejavnosti v Sloveniji je značilno, da so manj produktivne od drugih dejavnosti, kar velja tudi za Savinjsko regijo. Čeprav sodi Savinjska regija v kmetijski dejavnosti med najbolj produktivne regije v Sloveniji, vseeno po produktivnosti zaostaja za drugimi dejavnostmi.  Zaradi nižje produktivnosti posledično kmetijska dejavnost v regijskem BDP predstavlja manjši delež (3,9 %), delež zaposlenih v kmetijstvu pa je 5%.

Celjske Mesnine in Mlekarna Celeia sta z uveljavljeno blagovno znamko uspešni in največji regijski odkupni in predelovalni kmetijski gospodarski družbi, največji vinogradniški družbi sta Klet Imeno in Zlati grič z znamenitimi vinogradniškimi Škalcami.  V regiji posluje 12 kmetijskih zadrug, v katere je vključenih 2.750 članov.

Gozdarstvo

Na območju regije v okviru Zavoda za gozdove delujeta dve Območni enoti (OE): OE Celje in OE Nazarje. Območni enoti sta razdeljene na krajevne enote (KE), te pa naprej na gozdne revirje. OE Celje je organizacijsko razdeljena na 5 KE (Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Laško) z 27 revirji. OE Nazarje pa na 3 KE (Luče, Gornji Grad, Šoštanj) z 19 gozdnimi revirji.

Za območje, ki ga pokriva OE Nazarje je značilna velika gozdnatost, saj skoraj 3/4 površine pokriva gozd. Prevladujejo bukova rastišča (polovica gozdne površine), četrtina je jelovo-bukovih rastišč, dejansko pa jelovo bukovi gozdovi pokrivajo le nekaj odstotkov površine, saj je večina gozdov zasmrečenih. Velik je delež gozdov, kjer je gospodarjenje omejeno. Gozdov s posebnim namenom, kjer gospodarjenje ni dovoljeno, je 386 ha (štirje gozdni rezervati), dobra desetina gozdov je uvrščenih v razred varovalnih gozdov. Gozdov s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni, je dobra petina, tretjina gozdov je uvrščenih v območje Natura 2000. V območju prevladujejo zasebni gozdovi. Povprečna gozdna posest je velika okrog 8 ha, velikost posesti narašča iz dolinskega sveta Šaleške doline proti Zgornji Savinjski dolini, kjer prevladujejo celki z večjo gozdno posestjo. Več kot polovico vseh posesti ima v lasti samo en lastnik, tretjino posesti imata dva solastnika, le dobra desetina posesti je v lasti večjih solastnikov. Po postopku denacionalizacije je v območju le še dobrih 1.000 ha državnih gozdov v razdrobljeni posestni obliki.