Aktualno
28. 6. 2017
Javni razpis za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2016/2017
Javni razpis za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2016/2017
več
12. 6. 2017
9.seja Savinjske regije
več
2. 6. 2017
Vabilo na 8. sejo Razvojnega sveta Savinjske regije
več
24. 5. 2017
Potenciali krožnega gospodarstva v Savinjski regiji, posvet v Velenju, 9.5.2017
več
Arhiv>>

Kmetijstvo

Savinjska regija ima odlične pogoje za kmetijstvo, ki predstavlja temelj strateškega razvoja podeželja.

Med kmetijskimi aktivnostmi v regiji prevladujejo živinoreja, proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem na kmetijah s ponudbo domačih izdelkov.

Posebnost regije je tradicija hmeljarstva, edinstvena v Sloveniji in značilna za Spodnjo Savinjsko dolino. Kmetijske površine obsegajo 30% zemljišč v regiji. V regiji je 8.721 kmetij, od tega 360 ekoloških kmetij, kar je veliko manj kot leta 2010, takrat je Savinjska regija pristala na 2. mestu po številu kmetijskih gospodarstev  z nekaj več kot 11.400.

podatki iz leta 2011 Kmetijska gospodarstva Površine v ha Kmet. gospod. z ekološkim kmetovanjem
Savinjska regija 8.721 65.498 360
Slovenija 75.340 488.774 1.546

Savinjska regija se je z 21% (glede na Slovenijo) v letu 2010 nahajala na prvem mestu po številu kmetijskih gospodarstev, ki redi govedo.

Savinjska statistična regija je bila v letu 2010 po število govedi prav tako vodilna z 19% glede na prispevek ostalih regij v Sloveniji. Število govedi je v zadnjem desetletju upadlo za 2% do 5%.

KMETIJSTVO (podatki iz leta 2010) SLOVENIJA SAVINJSKA REGIJA
Povprečna površina KZU1 na kmetijsko gospodarstvo (ha) 6,4 5,9
Sprememba v obsegu rabe KZU % -2,4 -1,0
Povprečna število glav velike živine na kmetijsko prebivalstvo 5,6 6,4
Povprečna število glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo 5,6 6,4
Število glav velike živine na ha KZU 0,9 1,1
Kmetijska gospodarstva, ki redijo živino % 78,6 86,4
Ženske med gospodarji(%) 27,2 29,4
Število goveda, % glede na Slovenijo 100 19%
Število kmetijskega gospodarstva z rejo govedi, % glede na Slovenijo 100 21%
Število prašičev, % glede na Slovenijo 100 7
Število kmetijskega gospodarstva z rejo prašičev, % glede na Slovenijo 100 9

Za kmetijske dejavnosti v Sloveniji je značilno, da so manj produktivne od drugih dejavnosti, kar velja tudi za Savinjsko regijo. Čeprav sodi Savinjska regija v kmetijski dejavnosti med najbolj produktivne regije v Sloveniji, vseeno po produktivnosti zaostaja za drugimi dejavnostmi.  Zaradi nižje produktivnosti posledično kmetijska dejavnost v regijskem BDP predstavlja manjši delež (3,9 %), delež zaposlenih v kmetijstvu pa je 5%.

V regiji prevladujejo živinoreja, proizvodnja mleka, vinogradništvo in sadjarstvo ter gozdarstvo. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo različne dopolnilne dejavnosti na  kmetijah in turizem na kmetijah s ponudbo domačih proizvodov. Posebnost regije je hmeljarstvo, ki je edinstveno v Sloveniji in tipično tradicionalno za Spodnje Savinjsko dolino.

Celjske Mesnine in Mlekarna Celeia sta z uveljavljeno blagovno znamko uspešni in največji regijski odkupni in predelovalni kmetijski gospodarski družbi, največji vinogradniški družbi sta Klet Imeno in Zlati grič z znamenitimi vinogradniškimi Škalcami.  V regiji posluje 12 kmetijskih zadrug, v katerih je vključenih 2.750 članov.

Gozdarstvo

Po površini, strukturi (sestoj) in kvaliteti gozdov je Savinjska statistična regija med bogatejšimi v Sloveniji. Gozdnatost območja je 57% z 298 m3/ha lesne zaloge, 7,2 m3/ha letnega prirastka in 3,8 m3/ha letnega možnega poseka.

Gozd predstavlja pomemben vir dohodka predvsem na zgornje savinjskih kmetijah v nekoliko manjši meri pa tudi na območjih Paškega Kozjaka, Boča, Donačke gore in Posavskega hribovja. Žagarstvo in lesno predelovalna industrija v Savinjski regiji sta pomanjkljivo razvita in večina lesa zapusti Savinjsko regijo v obliki surovine. Gospodarjenje z gozdovi ima v regiji dolgo tradicijo, ki jo ob običajni rabi lesa dediščinsko označujejo glažutarstvo (izdelava pepelike) in flosarstvo (transport lesa po reki Savinji in Savi). Ob ohranjenem surovinskem pomenu gozdov se pospešeno krepi njihova ekološka in socialna funkcija še posebej na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in na območjih Natura 2000. Sodobno gospodarjenje z gozdovi na načelih sonaravnosti (trajnosti), in večnamenskosti bi moglo bistveno povečati dodano vrednost (ekoturizem, biomasa…) gozdov v Savinjski regiji.

V regiji so slabo razvite dopolnilne (nove) dejavnosti še posebej na področju turizma na kmetijah, gozdarstva in celovite prenove in ekonomizacije materialne in duhovne kulturne dediščine, podeželja. Slabo so izkoriščene tudi priložnosti, ki jih nudijo kvalitetne kulturne krajine, naravne vrednote, območja Natura 2000 in regijski in krajinski parki. Premalo je iskanja tržnih niš (ekološka pridelava in predelava proizvodov v visokokakovostne produkte, povezave s centri stacionarnega turizma, nove blagovne znamke, trženje).