Zdravstvo in sociala

Razvita zdravstvena služba, ki jo sestavljajo javni zdravstveni domovi in bolnišnični sistem, v zadnjem času pa tudi vse bolj privatne prakse, predstavlja pomemben dejavnik t.i. socialne kvalitete regije – zdravje postaja pomembno v osebnem in v poslovnem življenju. Okolja, kjer je zdravstvena služba razvitejša imajo bolj zdravo populacijo, zdravi ljudje imajo višjo delovno storilnost. Zdrava populacija vpliva tudi na manjši delež stroškov za socialne namene, tako da je možno več sredstev iz regijskega okolja nameniti v produktivne investicije. Zelo pomembne so zdravstvene storitve turizmu, saj bogatijo turistično ponudbo regije in istočasno nudijo zaposlitev specializiranim zdravstvenim strokovnjakom.

Število zdravnikov, zaposlenih v regiji, se je v času od leta 2014 do 2018 povečalo iz 606 na 677, kar pa z 22,8 zdravnika na 10.000 prebivalcev še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem (28,0). Število zdravnikov splošne družinske medicine v regiji z 5.2 zdravnika na 10.000 prebivalcev ne dosega slovenskega povprečja (5.4). Število bolnišničnih postelj na 10.000, ki se je v tem času v Sloveniji zmanjšalo iz 45,4 na 44,4, v Savinjski regiji ostaja brez bistvenih sprememb na 39,34.

Bolniška odsotnost je v regiji z 19 dnevi na leto višja od slovenskega povprečja 17,7 dni. Število hospitalizacij zaradi bolezni in poškodbami v času od 2014 do 2018 v Sloveniji upada, kar drži tudi za Savinjsko regijo. Število hospitalizacij zaradi bolezni v regiji z 1123,3 primeri na 10.000 prebivalci ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja (1126,0), število hospitalizacij zaradi poškodb pa je v regiji z 131,3 primeri na 10.000 prebivalcev nekoliko višje od slovenskega povprečja (126.6).

Delež otrok z prekomerno telesno težo se v obdobju od 2014 do 2021 v regiji povečuje. Glede na slovensko povprečje je nekoliko višji, trend povečevanja pa je primerljiv s slovenskim povprečjem.

Delež rednih in občasnih kadilcev je v z 20,8 % pod slovenskim povprečjem ( 23,2 %), delež ljudi, ki participirajo v visoko tveganem opijanju pa nad slovenskim povprečjem. Kljub temu je delež prometnih nesreč, ki jih povzročijo vinjeni vozniki z 8,3 % pod slovenskim povprečjem (8,8 %). Prav tako je z 1,6 % delež bolezni, ki so neposredno pripisljive uživanju alkohola, nižji od slovenskega povprečja (1, 9%).

Pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni je v regiji višja od slovenskega povprečja. V regiji zdravila zaradi sladkorne bolezni prejema 5,9 oseb na 100 prebivalcev (slovensko povprečje je 5,3), zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka 12,9 oseb na 100 prebivalcev (slovensko povprečje je 22,9), zdravila zaradi duševnih motenj pa 12,4 osebe na 100 prebivalcev (slovensko povprečje 11,8). Umrljivost za obolenji srca in ožilja je z 78,8 osebami na 100.000 prebivalcev nad slovenskim povprečjem ( 74,2).

Pojavnost in umrljivost za rakavimi obolenji je v regiji nižje od slovenskega povprečja, z izjemo raka debelega črevesja, kjer stanje v regiji ne odstopa bistveno od državnega povprečja. Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj je primerljiva ali višja od slovenskega povprečja.

Umrljivost zaradi samomora je v regiji z 23,8 primerov na 100.000 prebivalcev višja od slovenskega povprečja (18,6).

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa je z 7,2 hospitalizacijami na 100.000 prebivalcev pod slovenskim povprečjem (8,0).

V regiji po reorganizaciji delujeta dva Centra za socialno delo – CSD Celje in CSD Savinjsko Šaleška, ki imata skupaj osem enot, s katerimi pokrivata regijo.

V regiji deluje 15 domov starejših občanov oziroma njihovih dislociranih enot, s skupno 2464 mesti. Indeks pokritosti potreb meri doseganje 4.8 % pokritost prebivalstva nad 65 let s kapacitetami DSO. V Savinjski regiji v letu 2021 indeks pokritosti dosega 93,25 %, kar kaže na sistemsko pomanjkanje kapacitet v DSO, še vedno pa je nad slovenskim povprečjem (91,74 %). Največja odstopanja so na območjih Slovenskih Konjic - 77,85 %, Velenja – 82,35 % in Šentjurja pri Celju – 85,91 %. Območja Šmarja pri Jelšah in Žalec imajo kapacitete nad potrebnimi.

Stopnja tveganja revščine se v regiji po povečanju v zadnji gospodarski krizi spet zmanjšuje, še vedno pa je višja od slovenskega povprečja.