Izobraževanje

Število vrtcev je v šol. letu 2010/2011 znašalo 118. Število otrok je bilo v šol. letu 2010/2011 v vrtcih v Savinjski regiji 9.629, učencev v osnovnih šolah 20.838 in dijakov v srednjih 10.647.

Vključenost  otrok v vrtce med vsemi otroki starimi med 1-5 let je 72,37%. Predvideva se zniževanje tega procenta, zaradi spremembe Zakona o vrtcih in ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka.

V šolskem letu 2011/2012 je bilo v regiji v vrtce vključenih kar 560 otrok več. V osnovnošolskem izobraževanju takšne razlike ni opaziti, osnovnošolcev je le 44 več.

V šol. letu 2011/2012 je bilo v Savinjski regiji 121 osnovnih šol, ena manj kot leto poprej, v vsej Sloveniji jih je bilo 842.

V Savinjski regiji je dobro razvita mreža srednješolskega izobraževanja, v katerem prevladujejo strokovne smeri, ki se vežejo na tradicionalne gospodarske dejavnosti. Vzpostavljen je tudi sistem izobraževanja odraslih, ki se kaže v relativno dobro razviti mreži institucij za izobraževanje in usposabljanje odraslih (ljudske univerze in drugi zavodi – institucije, ki izvajajo programe izobraževanja odraslih).

Strokovna izobraženost v regiji je nizka, predvsem primanjkuje visoko tehnološkega, informacijskega in managerskega znanja.

Regija ima šest višjih strokovnih šol – v Celju tri javne višje strokovne šole (Šolski center Celje – VSŠ; Poslovno-komercialna šola Celje – VSŠ; Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – VSŠ), v Velenju višjo strokovno šolo v okviru Šolskega centra Velenje – VSŠ ter v Šentjurju višjo šolo (Šolski center Šentjur – VSŠ). Druge izobraževalne inštitucije so še ABITURA d.o.o. Celje – VSŠ, DOBA EPIS d.o.o. Maribor – VSŠ (enota, ki deluje v sodelovanju z Andragoškim zavodom - Ljudsko univerzo Velenje), Šolski center Ptuj – VSŠ (enota, ki deluje v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice – Zreče) in PRAH, Izobraževalni center- VSŠ Rogaška Slatina.

V Celju ima svoj sedež pet visokošolskih zavodov, in sicer Visoka gospodarska šola in Visoka zdravstvena šola, katerih ustanovitelj je JZ Regijsko študijsko središče, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za komercialne in poslovne vede in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije.

V Velenju ima sedež Visoka šola za varstvo okolje, ki prav tako deluje pod okriljem Regijskega študijskega središča.

Poleg visokošolskih zavodov s sedežem v regiji, v regiji deluje še 5 dislociranih enot visokošolskih zavodov iz drugih regij.Velik problem, ki se kaže v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru, je v nizki prehodnosti študentov iz letnika v letnik in dolgotrajnem študentskemu stažu. Deficitarnost visoko izobraženih kadrov na področju tehniških in naravoslovnih ved negativno vpliva na razvoj raziskovalne sfere. Savinjsko regijo pesti še drug problem t.i. »beg možganov« iz regije, ki ga je treba preprečiti z novimi privlačnimi možnostmi zaposlovanja za diplomante v Savinjski regiji. Z večjimi naložbami v učenje, inovacijein tehnologijo ter spodbujanjem podjetij k razpisom kadrovskih štipendij (namenjene večinoma tehničnim smerem študija, medtem ko primanjkuje štipendij in delovnih mest za družboslovne in naravoslovne smeri izobraževanja), je treba ustvariti nova in boljša delovna mesta.