Predšolska vzgoja in osnovnošolski izobraževalni sistem
V Savinjski regiji deluje 120 vrtcev, ki jih obiskuje 10.677 otrok, oziroma
81,0 % vseh otrok v starostni skupini do 6 let. To je nekoliko več kot
slovensko povprečje 80,5 %. V regiji deluje 114 osnovnošolskih zavodov, ki jih
je v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo 23.265 učencev, od tega 246 učencev v
prilagojenih programih osnovne šole, ki so jih izvajali v petih osnovnošolskih
zavodih.
Srednješolski izobraževalni sistem
V regiji deluje 25 srednješolskih zavodov, ki se z izjemo šestih nahajajo v
regijskih izobraževalnih središčih Celju in Velenju. V šolskem letu je bilo v
srednješolsko izobraževanje v regiji vključenih 11.539 oseb, od tega 1.868
odraslih. V regiji deluje več izobraževalnih zavodov z programi izobraževanja
za deficitarne poklice, ki pa tudi zaradi majhnega zanimanja mladih za te
poklice ne zmorejo pokrivati potreb regijskega gospodarstva.
Terciarni izobraževalni sistem
V regiji deluje 7 visokošolskih zavodov oziroma njihovih dislociranih enot
in 8 višjih strokovnih zavodov. V regiji se je
v šolskem letu 2018/2019 v programih terciarnega izobraževanja
izobraževalo 3042 oseb, od tega 1.822 s
stalnim prebivališčem v regiji.
Delež prebivalcev regije s terciarno izobrazbo v starostni skupini 25-64
let se je v času od 2014 do 2019 izboljševal, še vedno pa ne dosega slovenskega
povprečja. Spodbudno je, da se delež diplomantov
terciarnih izobraževalnih programov v starostni skupini 30-34 let v letu 2019 s
39,7 % približuje zastavljenim ciljem EU (40%), kljub temu pa še vedno zaostaja
za slovenskim povprečjem (41,2 %).
Velik problem, ki se kaže v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru, je
v nizki prehodnosti študentov iz letnika v letnik in dolgotrajnem študentskemu
stažu. Deficitarnost visoko izobraženih kadrov na področju tehniških in
naravoslovnih ved negativno vpliva na razvoj raziskovalne sfere. Savinjsko regijo
pesti še drug problem t.i. »beg možganov« iz regije, ki ga je treba preprečiti
z novimi privlačnimi možnostmi zaposlovanja za diplomante v Savinjski regiji. Z
večjimi naložbami v učenje, inovacijein tehnologijo ter spodbujanjem podjetij k
razpisom kadrovskih štipendij (namenjene večinoma tehničnim smerem študija,
medtem ko primanjkuje štipendij in delovnih mest za družboslovne in
naravoslovne smeri izobraževanja), je treba ustvariti nova in boljša delovna
mesta.