Aktualno
15. 9. 2021
"Z zgodbami v virtualno resničnost"
več
15. 9. 2021
Predstavitev projekta LIVING CASTLES
več
14. 9. 2021
Obisk predstavnikov vodilnega partnerja Međimursko veleučilište iz Čakovca.
več
14. 9. 2021
»Z zgodbami v virtualno resničnost«
več
Arhiv>>

Izobraževanje

Predšolska vzgoja in osnovnošolski izobraževalni sistem

V Savinjski regiji deluje 120 vrtcev, ki jih obiskuje 10.677 otrok, oziroma 81,0 % vseh otrok v starostni skupini do 6 let. To je nekoliko več kot slovensko povprečje 80,5 %. V regiji deluje 114 osnovnošolskih zavodov, ki jih je v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo 23.265 učencev, od tega 246 učencev v prilagojenih programih osnovne šole, ki so jih izvajali v petih osnovnošolskih zavodih.


Srednješolski izobraževalni sistem

V regiji deluje 25 srednješolskih zavodov, ki se z izjemo šestih nahajajo v regijskih izobraževalnih središčih Celju in Velenju. V šolskem letu je bilo v srednješolsko izobraževanje v regiji vključenih 11.539 oseb, od tega 1.868 odraslih. V regiji deluje več izobraževalnih zavodov z programi izobraževanja za deficitarne poklice, ki pa tudi zaradi majhnega zanimanja mladih za te poklice ne zmorejo pokrivati potreb regijskega gospodarstva.


Terciarni izobraževalni sistem

V regiji deluje 7 visokošolskih zavodov oziroma njihovih dislociranih enot in 8 višjih strokovnih zavodov. V regiji se je  v šolskem letu 2018/2019 v programih terciarnega izobraževanja izobraževalo 3042  oseb, od tega 1.822 s stalnim prebivališčem v regiji.

Delež prebivalcev regije s terciarno izobrazbo v starostni skupini 25-64 let se je v času od 2014 do 2019 izboljševal, še vedno pa ne dosega slovenskega povprečja.  Spodbudno je, da se delež diplomantov terciarnih izobraževalnih programov v starostni skupini 30-34 let v letu 2019 s 39,7 % približuje zastavljenim ciljem EU (40%), kljub temu pa še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem (41,2 %).

Velik problem, ki se kaže v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru, je v nizki prehodnosti študentov iz letnika v letnik in dolgotrajnem študentskemu stažu. Deficitarnost visoko izobraženih kadrov na področju tehniških in naravoslovnih ved negativno vpliva na razvoj raziskovalne sfere. Savinjsko regijo pesti še drug problem t.i. »beg možganov« iz regije, ki ga je treba preprečiti z novimi privlačnimi možnostmi zaposlovanja za diplomante v Savinjski regiji. Z večjimi naložbami v učenje, inovacijein tehnologijo ter spodbujanjem podjetij k razpisom kadrovskih štipendij (namenjene večinoma tehničnim smerem študija, medtem ko primanjkuje štipendij in delovnih mest za družboslovne in naravoslovne smeri izobraževanja), je treba ustvariti nova in boljša delovna mesta.