Aktualno
15. 9. 2021
"Z zgodbami v virtualno resničnost"
več
15. 9. 2021
Predstavitev projekta LIVING CASTLES
več
14. 9. 2021
Obisk predstavnikov vodilnega partnerja Međimursko veleučilište iz Čakovca.
več
14. 9. 2021
»Z zgodbami v virtualno resničnost«
več
Arhiv>>

Naravna in kulturna bogastva

Naravna dediščina

Na območju Savinjske regije je 32.210 ha širše in ožje zavarovanih območij, kar predstavlja približno 14 % površine regije. V regiji se nahaja šest zavarovanih območij državnega pomena – regijski park Kozjanski park, krajinski park Robanov kot, dve zavarovani območji oblikovane krajine in dve točkovni zavarovani območji ter 135 zavarovanih območij lokalnega pomena.

Večja jezera in ribniki  Savinjske regije so: Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko,  Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Jernejček in drugi. Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V Savinjsko regijo spada tudi območje Pohorja, ki s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji.

V Sloveniji je določenih 354 območij  Natura2000, od tega 323 po direktivi o habitatih in 31 po direktivi o pticah. Obsegajo 37 % površine Slovenije. V Savinjski regiji je v tem sklopu zavarovanih 38.089 ha površin, kar predstavlja 16,55 % celotne površine regije, pri čemer se ta območja v večjem delu prekrivajo z zavarovanimi območji. Po deležu območij Natura2000 sta najvišje občini Kozje (79,55 %) in Solčava (75,84 %), najnižje pa občini Vojnik (0,04 %) in Šmartno ob Paki (0,23 %). V občini Vransko območij Natura2000 ni.


Kulturna dediščina

Savinjska regija ima bogato in raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo organiziranega varstva. V register nepremične kulturne dediščine je vpisanih 3949 enot kulturne dediščine, od tega je 10 spomenikov državnega pomena in 1066 spomenikov lokalnega pomena. Zastopane so vse zvrsti kulturne dediščine: kulturna krajina, naselja in njihovi deli, arheološka najdišča, stavbe, parki in vrtovi, spominski objekti in območja ter drugi objekti dediščine in naprave.

V register žive kulturne dediščine je vpisana ena enota (izdelovanje ljubenskih potic) in več nosilcev. Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje. Izdelane so iz naravnih materialov, njihova posebnost so unikatne figuralne oblike.

Kulturno dediščino polpretekle zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo iz rodbine gospodov Žovneških. Še dan danes se oživljajo zgodbe z liki Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške. Srednjeveško zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, od katerih so najbolje obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem. Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru sta posebni dragocenosti, zlasti prvi, ki mu je kar 20 let pripadal sedež generalnega priorja. V množici lepo ohranjenih cerkva je najznamenitejša cerkev Sv. Roka s kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, ki predstavlja eno od sedmerih čudes Slovenije. Kot zanimivost velja, da ima regija v Velenju tudi največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu.