Naravna dediščina
Na območju Savinjske regije je
32.210 ha širše in ožje zavarovanih območij, kar predstavlja približno 14 %
površine regije. V regiji se nahaja šest zavarovanih območij državnega pomena –
regijski park Kozjanski park, krajinski park Robanov kot, dve zavarovani
območji oblikovane krajine in dve točkovni zavarovani območji ter 135
zavarovanih območij lokalnega pomena.
Večja jezera in ribniki Savinjske regije so: Šmartinsko, Velenjsko,
Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko, Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu,
ribnik Jernejček in drugi. Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je
eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V Savinjsko regijo spada tudi
območje Pohorja, ki s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja
enega od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki
jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji.
V Sloveniji je določenih 354
območij Natura2000, od tega 323 po
direktivi o habitatih in 31 po direktivi o pticah. Obsegajo 37 % površine
Slovenije. V Savinjski regiji je v tem sklopu zavarovanih 38.089 ha površin,
kar predstavlja 16,55 % celotne površine regije, pri čemer se ta območja v
večjem delu prekrivajo z zavarovanimi območji. Po deležu območij Natura2000 sta
najvišje občini Kozje (79,55 %) in Solčava (75,84 %), najnižje pa občini Vojnik
(0,04 %) in Šmartno ob Paki (0,23 %). V občini Vransko območij Natura2000 ni.
Kulturna dediščina
Savinjska regija ima bogato in
raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo organiziranega varstva. V
register nepremične kulturne dediščine je vpisanih 3949 enot kulturne
dediščine, od tega je 10 spomenikov državnega pomena in 1066 spomenikov
lokalnega pomena. Zastopane so vse zvrsti kulturne dediščine: kulturna krajina,
naselja in njihovi deli, arheološka najdišča, stavbe, parki in vrtovi,
spominski objekti in območja ter drugi objekti dediščine in naprave.
V register žive kulturne
dediščine je vpisana ena enota (izdelovanje ljubenskih potic) in več nosilcev.
Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in
okoliške kraje. Izdelane so iz naravnih materialov, njihova posebnost so
unikatne figuralne oblike.
Kulturno dediščino polpretekle
zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo
iz rodbine gospodov Žovneških. Še dan danes se oživljajo zgodbe z liki
Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške. Srednjeveško
zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, od katerih so najbolje
obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu
in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja
rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni
zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko
najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem.
Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru sta posebni dragocenosti, zlasti
prvi, ki mu je kar 20 let pripadal sedež generalnega priorja. V množici lepo
ohranjenih cerkva je najznamenitejša cerkev Sv. Roka s kalvarijo v Šmarju pri
Jelšah, ki predstavlja eno od sedmerih čudes Slovenije. Kot zanimivost velja,
da ima regija v Velenju tudi največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu.