Aktualno
11. 12. 2017
SPREMEMBE DRUGEGA POVABILA RAZVOJNIM SVETOM REGIJ ZA DOPOLNITEV DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJE
več
11. 12. 2017
Delavnica za mala in srednja podjetja ROBOFLEX in Odprtega razpisa HORSE.
več
6. 12. 2017
Informacija o odprtem razpisu v okviru projekta HORSE.
več
1. 12. 2017
Podpis Dogovora za razvoj regije
Podpis Dogovora za razvoj regije
več
Arhiv>>

Naravna in kulturna bogastva

Regija ima tudi veliko vodno bogastvo, saj ima veliko rek, jezer ter izvirov pitne, termalne in mineralne vode. Osrednja reka regije je Savinja, najdaljša reka, ki teče izključno po slovenskem ozemlju. Slap Rinka, nad katerim začenja svoje življenje, je spomenik naravne dediščine v nedrju Savinjskih Alp. Tu najdemo tudi Logarsko dolino, eno najlepših alpskih dolin. Ob Savinji najdemo številne lepo urejene turistične kampe, ki jih odkriva vse več obiskovalcev.

Večja jezera in ribniki  Savinjske regije so: Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško, Presersko,  Slivniško jezero, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Jernejček in drugi.

 Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije.

V Savinjsko regijo spada tudi območje Pohorja, ki s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji.

Posebno naravno bogastvo se nahaja v Velenjski kotlini, kjer je največje nahajališče lignita v tem delu Evrope.

Kulturno dediščino polpretekle zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo iz rodbine gospodov Žovneških. Še dan danes se oživljajo zgodbe z liki Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške.

Srednjeveško zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, od katerih so najbolje obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem.

Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru sta posebni dragocenosti, zlasti prvi, ki mu je kar 20 let pripadal sedež generalnega priorja.

V množici lepo ohranjenih cerkva je najznamenitejša cerkev Sv. Roka s kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, ki predstavlja eno od sedmerih čudes Slovenije. Kot zanimivost velja, da ima regija v Velenju tudi največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu.

Večje knjižnice in muzeji v regiji so:

- Osrednja knjižnica Celje;

- Knjižnica Velenje;

- Pokrajinski muzej Celje;

- Muzej novejše zgodovine Celje;

- Muzej Velenje;

- Minoritski samostan Olimje;

- Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Žalec;

- Muzej Noordung, KSEVT Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Vitanje;

- Muzej premogovništva Slovenije, Velenje;

- Muzej usnjarstva v Šoštanju;

- Spominska soba v Topolšici;

- Muzej na prostem Rogatec;

- Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, Nazarje;

- Muzej motociklov, Vransko;

- Aškerčevina - Domačija Antona Aškerca, Rimske Toplice;

- Slomškov muzej na Ponikvi;

- Skomarska hiša in Ošlakova kovačija, Zreče;

- Gasilski muzej Dravinjske doline, Slovenske Konjice;

- Ipavčeva hiša, Šentjur;

- Muzej južne železnice, Šentjur;

- Muzej železarstva Štore.

Kulturno dediščino regije v marsičem poosebljajo tudi številna ljubiteljska društva, pri čemer ima posebno mesto Slovensko ljudsko gledališče Celje.