Zakaj spodbujati socialno ekonomijo in socialno podjetništvo?
V 27 državah članicah Evropske unije približno 2,8 milijona subjektov socialne ekonomije zagotavlja inovativne rešitve za pomembne izzive s katerimi se kot družba srečujemo. Pri tem zaposluje okrog 13,6 milijonov ljudi, kar v povprečju predstavlja 6,3 % vseh zaposlenih v osemindvajseterici. Socialna ekonomija pomembno prispeva k BDP v državah, kjer je najbolj razvita (npr. 10 % v Franciji). Zato je bila vključena kot jedro ekosistema lokalnega in socialnega gospodarstva, tj. enega od 14 industrijskih ekosistemov, opredeljenih v posodobljeni industrijski strategiji EU. Delež zaposlenih v sektorju socialne ekonomije med državami članicami niha od 0,6 % do 9,9 %, kar pa nakazuje na sicer neenakomeren razvoj, istočasno pa tudi na neizkoriščen gospodarski potencial in potencial za ustvarjanje novih delovnih mest. Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer je kljub temu, da zanimanje za socialno podjetništvo narašča vse od leta 2011, ko je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu (nazadnje spremenjen leta 2018), njihov prispevek k zaposlovanju in BDP skromen in daleč pod povprečjem EU. Registrirana socialna podjetja zaposlujejo 0,045 % aktivnega slovenskega prebivalstva s prihodki do 0,041 % BDP. De facto socialna podjetja sicer zaposlujejo višji delež delovno aktivnega prebivalstva – 0,268 % – s prihodki v višini 0,269 % BDP (brez invalidskih podjetij, ki zaposlujejo 1,37 % aktivnih prebivalstva).
Kaj je socialna ekonomija in kaj socialno podjetništvo?
Kot je zapisano v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) je socialna ekonomija tista ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri ter nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve.
Socialno podjetništvo je le del sektorja socialne ekonomije. Socialna podjetja so v Sloveniji vsi pravni subjekti, ki pridobijo status socialnega podjetja v skladu z ZSocP-A.
V Sloveniji je v prihodnje sicer potrebno omogočiti enotnejše razumevanje izrazov socialna ekonomija in socialno podjetništvo, kar ugotavlja tudi OECD v poglobljenem pregledu politik »Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoj socialnih podjetij v Sloveniji« in priporoča, da se to uredi v Strategiji razvoja socialne ekonomije.
Kaj torej je socialno podjetništvo?
Socialno podjetništvo je najprej podjetništvo, ki z velikem čutom odgovornosti za družbo, ljudi in okolje prispeva k reševanju prenekaterega izziva, s katerim se srečujemo v družbi.
Socialno podjetništvo, kakor vsak drugi tip podjetništva, temelji na podjetniški ideji, ki na inovativen način rešuje družbeni problem, poslovnem modelu, ki zagotavlja finančno vzdržnost, ter organizacijski strukturi podjetja, oblikovani po načelih demokratičnosti in enakopravnosti zaposlenih ter deležnikov. Delovati mora na podjetniški način ter obvladovati vse poslovne funkcije kot klasična podjetja, razen tega mora prispevati še k reševanju družbenih izzivov s katerimi se srečujemo ter prispevati k izboljšanju družbe in okolja.
Socialna podjetja poslujejo po tržnih zakonitostih, pri čemer spoštujejo načela socialnega podjetništva. Načela nepridobitnosti, enakopravnosti članstva in sodelovanja deležnikov in zaposlenih pri upravljanju so tista, ki ta podjetja najbolj razlikujejo od klasičnih podjetij. Pri tem nepridobitnost nikakor ne pomeni, da socialna podjetja ne bi smela ustvarjati dobička, ni pa to njihov primarni namen. Nepridobitnost v tem kontekstu pomeni, da socialna podjetja dobička ne delijo med lastnike, temveč ga namenjajo za razvoj in izvajanje svoje dejavnosti. Več o tej temi lahko preberete v priročniku Veter v jadra Socialne ekonomije.
Socialno ekonomijo, in v tem okviru tudi socialno podjetništvo, je vsekakor vredno spodbujati saj lahko pomembno prispeva k ustvarjanju in ohranjanju kakovostnih delovnih mest, k večji socialni vključenosti prikrajšanih skupin in njihovemu vključevanju na trg dela. Subjekti socialne ekonomije so gibalo trajnostnega gospodarskega in industrijskega razvoja, spodbujajo aktivno udeležbo državljanov, imajo pomembno vlogo tudi v sistemih socialnega varstva ter prispevajo k oživljanju podeželskih in redko poseljenih območij. Socialna podjetja pospešujejo napredne družbene spremembe in s tem pripomorejo k razvoju skupnosti in reševanju okolijskih izzivov na področjih, ki se jih ne loteva ne klasični zasebni in ne javni sektor. Sektor socialne ekonomije prispeva tudi k zelenemu in digitalnemu prehodu z zagotavljanjem trajnostnega blaga in storitev ter premoščanjem digitalnega razkoraka. V okviru sektorja socialne ekonomije tudi za socialna podjetja obstaja velik potencial za reševanje lokalnih izzivov s katerimi se srečujemo (staranje prebivalstva, varna hrana in samooskrba, revščina, praznjenje podeželja, odhajanje mladih, itd) ter potencial za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest tudi za tiste najbolj ranljive skupine populacije. Za reševanje pomembnih globalnih in lokalnih družbenih problemov, s katerimi se vse intenzivneje soočamo, socialna podjetja na povsem nov način uporabljajo tržno naravnane prijeme in strategije. Njihovi participativni poslovni modeli, pri katerih se upoštevajo potrebe državljanov, zaposlenih in drugih deležnikov, pomagajo zagotavljati pravičen digitalni in zeleni prehod.
Viri, če želite izvedeti več:
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo, COM (2021)778.
OECD (2022), “Boosting social entrepreneurship and social enterprise development in Slovenia: In-depth policy review”
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem podjetništvu /ZSocP-A/ (2018). Uradni list RS, št. 13 (28.2.2018). Dostopno na povezavi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-0545?sop=2018-01-0545
Aplikativna analiza stanja na področju socialne ekonomije v Republiki Sloveniji (2018): Združenje CAAP so.p. za naročnika: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ljubljana, 2018. Dostopno na povezavi: http://socialnaekonomija.si/wp-content/uploads/Analiza_stanja_na_podrocju_socialne_ekonomije_v_Sloveniji.pdf
Priročnik »Veter v jadra Socialne ekonomije«. Dostopno na povezavi: https://www.sociolab.si/2020/08/12/prirocnik-veter-v-jadra-socialne-ekonomije-objavljen/
Prispevek pripravila:
Dušanka Lužar Šajt, univ. dipl. ped, prof. soc.
Podporni ekosistem družbenega inoviranja in socialne ekonomije Podravja-SocioLab & Fundacija Prizma