ZAPISNIK Z ODPRTE RAZPRAVE »SOCIALNA PODJETJA V TVEGANJU IN PREMIKANJU MEJA«

Datum: 22. 6. 2022, od 09.00 do 12.00 ure
Kraj: MKC, Ozara 18, 2380 Slovenj Gradec

Povezovalec dogodka:

  • gospa Alenka Berložnik, direktorica Zavoda SLOKVA, so. p. in
  • Marinka Vovk, direktorica Centra za ponovno uporabo d. o . o., so. p

Sodelujoči (povabljeni gostje) na dogodku:

  • Marinka Vovk, direktorica Centra za ponovno uporabo d. o .o., so. p;
  • Dušanka Lužar Šajt, univ. dipl. soc. in andrag., direktorica Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA;
  • Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, prof. filozofije in sociologije, publicistka, predavateljica in svetovalka;
  • Martina Šisernik, podžupanja, mestna svetnica, pokriva področje negospodarstva, sociale, zdravstva, kulture, mladinskih zadev in turizma;
  • Primož Mirkac, podjetniški svetovalec v Podjetniškem centru Slovenj Gradec.

Vsebina in povzetek dogajanja odprte razprave:

Uvodni pozdrav udeležencem in gostom dogodka uvodoma kot povezovalka dogodka preda gospa Alenka Berložnik, direktorica Zavoda SLOKVA, so. p.. Na kratko predstavi temo današnjega srečanja in sodelovanje Zavoda SLOKVA, so. p. v projektu BODI SOC.

Dalje uvodni nagovor preda vsem prisotnim tudi gospa Nina Erjavec Ceglar (predstavnica Razvojne agencije Savinjske regije, d. o. o. (v nadaljevanju: RASR). Na kratko predstavi RASR in operacijo BODI SOC. Predstavi partnerje projekta BODI SOC ter predstavi ključni namen samega projekta. Projekt BODI SOC si prizadeva ponuditi usmeritev, vzpostavitev vzpodbudnega, učinkovitega podpornega okolja za socialna podjetja. Socialna podjetja namreč potrebujejo informiranje, usmeritve in svetovanje.

Uvodnemu pozdravu in nagovoru sledi razprava o tveganju in premikanju meja v socialnem podjetništvu, ki je v današnjem času še posebej aktualna.

Gostje dogodka se najprej vsak posebej predstavijo in na kratko opišejo svojo vlogo znotraj socialnega podjetništva.

Marinka Vovk v svoji izjavi pove, da je socialno podjetništvo kljub trudu nekaterih posameznikov še vedno premalo poznano in sprejeto. Pred približno dvanajstimi leti je bilo ustanavljanje socialnega podjetja bistveno težje kot danes, saj so se kot glavna ovira na poti pridobitve statusa socialnega podjetja, izkazale določbe zakonskih predpisov. Priložnost za socialno podjetništvo je potrebno odkriti – potrebno je odkriti uporabna znanja, ki jih je moč s pridom izkoristiti na trgu. Dr. Vovkova predstavi konkretno delo v njihovi družbi, kjer je uvedla netehnično inovacijo in spremenila odpadke v vire in izdelke. Izpostavi, da je potrebno znati izzive in ovire obrniti v podjetniško miselnost in iz njih ustvariti priložnost. Pomembno je, da socialno podjetje zajame miselnost, da je potrebno v okviru socialnega podjetništva delo opravljati konstantno. Socialno podjetništvo je namreč širok spekter ustvarjanja različnih možnosti in priložnosti. Pojasnila je, da socialna podjetja posvečajo več pozornosti svojemu družbenemu učinku in doseganju več družbenih sprememb kot pridobivanju konkurenčne gospodarske prednosti, medtem ko gre lahko rast v smislu finančne trajnosti včasih v breme doseganja njihovih družbenih ciljev. Zato pristop rasti socialnih podjetij vključuje aktivnosti, ki jim nudijo podporo pri rasti, širitvi in povečanju svojega družbenega učinka.

Gospa Martina Šisernik v svoji izjavi nadaljuje, da Mestna občina Slovenj Gradec tekom svojega dela skuša ugotavljati kako lahko nudi svojo pomoč in podporo znotraj lokalne skupnosti. S pomočjo določenih finančnih prilivov lahko financirajo nekatere aktivnosti oz. dejavnosti, ki se odvijajo znotraj prostora Občine. Vsekakor so se pripravljeni odzivati na pozive in potrebe socialnega podjetništva. V kolikor prejmejo ustrezno pobudo, vedno odreagirajo, vendar pa morajo biti pobude vsebinsko utemeljene.

Gospod Primož Mirkac predstavi konkretno delo točke SPOT svetovanje Koroška. Prizadevanje znotraj njegove delovne sredine je ponuditi in predati kakovostne informacije, svetovanje in podporo posameznikom, ki se odločijo za podjetniško pot. Po njegovi oceni je takšna pomoč nujna tudi za socialno podjetništvo. Dogodki, kot je današnji, so ključni za celovito medsebojno povezovanje, kar omogoča prepoznavo in lažje sodelovanje podjetnikov in drugih morebitnih sodelujočih skupin.

Gospa Dušanka Lužar Šajtl se naveže na pomembnost podpore lokalnega okolja socialnemu podjetništvu. Zelo pomembno je, da se prepozna problem in izziv, s katerim se sooča lokalno okolje, nato pa se išče konkretno rešitev (najlažje je probleme iskati v praksi (npr. problemi starejših žensk v Kungoti, ki na kmetijah živijo same …)). Opaža, da socialno podjetništvo združuje ljudi in ne kapital, saj je ključno reševanje težav posameznikov. Pomembno je, da se združuje znanja in da se podpira dobro prakso že delujočih socialnih podjetij.

Potrebno je razumeti, da je v socialnem podjetništvu ključen tudi čas, ki je potreben za zagon podjetja – takšno podjetje se nato navadno v lokalnem okolju tudi obdrži. Tudi socialna podjetja morajo imeti tržni model, če želijo kot podjetja »preživeti«. Kljub neprofitni naravnanosti, mora socialno podjetje razpolagati s sredstvi, ki mu zagotavljajo nemoteno delo in razvoj. Tipična pot socialnih podjetij je usmerjena na področja, kamor tržno naravnane družbe niso osredotočene. Izjemnega pomena je, da se socialnim podjetnikom omogoči podporo lokalnega okolja (npr. brezplačna oddaja poslovnih prostorov, ipd.).

Gospa dr. Lucija Čevnik pojasni, da se je s pojmom socialnega podjetništva prvič srečala pred leti. Pojem ji je bil takrat precej nepoznan in nejasen. Precej hitro je ugotovila, da se socialno podjetništvo srečuje predvsem s težavami na področju zakonodaje. Zelo dobro se ji zdi, da mnogo socialnih podjetij v svoje vrste vključuje ranljive skupine ljudi.

V nadaljevanju okrogle mize so gostje izzvani k aktualnim izzivom znotraj socialnega podjetništva.

Gospa dr. Marinka Vovk izpostavi, da je Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini pričel delovati v obliki strukture d. o. o., hkrati pa je bila družba ustanovljena kot socialno podjetje (so. p.). Ob ustanovitvi pravne strukture družbe (d. o. o. in so. p hkrati) je bila pomoč zagotovljena s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Ključno za dobro delo socialnega podjetja je uporaba ideje v praksi – samo dobra ideja, nikoli ni dovolj. Zelo priporočljivo je, da se socialni podjetnik zna in želi povezovati s posamezniki oz. z gospodarskimi družbami, ki imajo ustrezno in kvalitetno znanje, ki lahko socialnemu podjetniku pomaga na njegovi poti. Socialna podjetja, ki v svoje vrste vključujejo delovno silo, se morajo zavedati, da imajo v tem delu veliko mero odgovornosti. Običajno so v socialnih podjetnih tako zaposlene tudi osebe, ki imajo določene primanjkljaje – zato je znanje s področja kadrovanja in upravljanja s človeškimi viri, v tem delu neizogibno. Pojasnila je zaznane nevarnosti, ki pogosto vzbudijo skrb glede finančnega preživetja socialnih podjetij in zato je rast obravnavana kot nujna pot. Knetirala je  ugotovitev raziskave, da v nasprotju z klasičnimi podjetji, prepoznane priložnosti niso vedno močan vzgib rasti za socialna podjetja, kot so nevarnosti.

Gospa Dušanka Lužar Šajtl pove, da opaža, da je v slovenskem prostoru mnogo zmede okoli tega kaj pojem socialnega podjetništva sploh predstavlja. Veliko nejasnosti je pojmovno gledano v delu – kaj je socialno, kaj je družbeno in kaj je socialna ekonomija. Opaža, da pa se v družbi več govori o trajni naravnanosti, o okolju in njegovi podpori – slednje se ji zdi prav, saj je reševanje stanj družbe, nujno. Meni, da bi se morala socialna podjetja povezovati tako na lokalni, kot regionalni ravni, prav tako pa bi bilo smotrno za namene povezovanja in podpore, urediti ustrezno platformo.

Tudi financiranje socialnega podjetništva je problematično in nerazumljeno. Pojem neprofitnosti se pojasnjuje na različne načine, čeprav preprosto povedano pojem pomeni zgolj to, da socialna podjetja niso tržno usmerjenja podjetja, pač pa so usmerjena v razvoj – in tako presežek prihodkov (t. i. dobiček, ki ga socialni podjetnik ne sme ustvarjati) namenijo v primerne dejavnosti oz. aktivnosti krepitve nadaljnjega razvojnega procesa samega socialnega podjetja.

Gospod Primož Mirkac spregovori o tem, da opaža, da sam nima izkušnje, kjer bi se pojavila situacija ustanovitve družbe d. o. o., s hkratno ustanovitvijo socialnega podjetja. Vsekakor bi ustanovitev socialnega podjetništva, podprli.

V preteklosti je bilo s strani države zagotovljenih več finančnih sredstev, s pomočjo katerih se je ustanovitev podjetništva, krepila. Hkrati pa je s tovrstno podporo določen delež novih podjetnikov, po siceršnji hitri ustanovitvi podjetja, slednja zaprlo, saj nekateri izmed njih niso dobro pomislili ali je podjetništvo zares njihovo močno področje. Sedaj je tovrstna finančna podpora usahnila. Opaža, da je finančna podpora države trenutno usmerjena predvsem na druga področja – zlasti v subvencije, ki služijo kot pomoč že obstoječim delodajalcem (da le-ti lažje zaposlijo nov kader). Mnenja je, da mora biti zakonodaja ob ustanovitvi in delovanju socialnih podjetnikov dostopna in jasna, prav tako to velja za podporno okolje.

Dr. Lucija Čevnik poudari, da je ena izmed bistvenih prednosti socialnega podjetja, njegova družbena odgovornost. Opaža, da je socialno podjetništvo še vedno deležno pristranske obravnave in da je pogosto stigmatizirano, saj družba pogosto pojma ne razume in si ga razlaga po svoje.

Ljudje imajo napačna prepričanja tudi o financiranju socialnih podjetij.

Kot oviro pri delovanju socialnih podjetnikov izpostavi zakonodajne nejasnosti, ki so se v praksi mnogokrat izkazale kot izredno kompleksne.

Težave opaža v tudi (še vedno) premajhni zavzetosti za medsebojno skupno sodelovanje različnih akterjev, ki bi si lahko izmenjavali medsebojna znanja in izkušnje. Meni, da je priložnost socialnih podjetjih predvsem v tem, da prepoznano problematiko, preoblikujejo v tržno vrednost.

Gospa Martina Šisernik pojasni, da si Mestna občina Slovenj Gradec prizadeva, da bi se intenzivno povezovala z lokalnim okoljem. Njihova želja je izraziti družbeno odgovornost, s pomočjo podpore zavodom, društvom, ipd..

Vseskozi iščejo možnosti kako nuditi podporo in kako zagotoviti sodelovanje socialnim podjetjem. Opaža premajhno povezanost socialnih podjetij – v kolikor bi se slednja med seboj združevala in povezovala, bi se po njeni oceni lažje in učinkoviteje zagotovil družbeni razvoj.

V drugem delu okrogle mize se v razpravo tveganja in premikanja meja v socialnem podjetništvu v razpravo vključujejo tako gostje kot tudi udeleženci okrogle mize. Razpravo v tem delu vodi dr. Marinka Vovk.

Gospa Zora Borko, direktorica Zavoda Vitica pojasni, da je bilo ob ustanovitvi njihovega Zavoda mnogo tveganja, da njihova pot ne bo uspešna. Poskrbeti je bilo potrebno za finančni tok – prijavili so se na številne razpise, iskali so tudi druge vire financiranja. Največje tveganje je tako zagotovo predstavljala finančna situacija, saj je potrebno z denarnimi viri zagotoviti plače, poravnati vse obveznosti, fiksne in variabilne stroške, ipd.. Pomembna pa je tudi podpora sodelavcev in podpora lokalnega okolja.

Gospa Dušanka Lužar Šajtl pove, da meni, da je tudi po njenem mnenju največji dejavnik tveganja – finančni. Težave s financami se lahko izrazijo že na začetku, ko posameznik skuša zagotoviti sredstva za ustanovitev podjetniške poti.

Zelo pomembno je tudi, da posameznik pozna v kakšni obliki ima možnost ustanoviti socialno podjetje (zadruga, zavod, d. o. o., ipd.).

Izpostavi, da je zelo težko izmeriti družbene učinke, ki jih socialno podjetništvo vnaša v družbeni prostor. Še posebej otežena je merljivost, kadar je govora o storitvah in ne o produktih. Tujina trenutno razpolaga z metodologijo kjer družbene učinke, ki jih ima socialno podjetništvo, že učinkovito merijo.

Gospa Alenka Berložnik pove, da so bili tudi začetki Zavoda Slokva, so.p., zelo zahtevni. Delo je zajemalo ogromno prilagajanja, veliko pa je bilo vloženega tudi prostovoljnega dela. Kot največje tveganje se je izkazalo financiranje. Da je delo lahko teklo nemoteno, se je bilo potrebno vseskozi prilagajati.

V socialnem podjetju je tako še posebej pomembno, da morajo biti sodelavci medsebojno povezani. Tudi mreža povezanosti različnih deležnikov, je za delo socialnega podjetnika, nujna. Ob sprotnem prilagajanju sprememb na trgu, socialni podjetnik pogosto ugotovi, da se njegovo področje delovanja razširi.

Gospod Primož Mirkac izpostavi, da kljub potrebi družbe in razvoju socialnega podjetništva, takšne oblike podjetništva ne zmore in ne more opravljati vsak. Trenutno obstoji močna potreba v družbi po tem, da posamezniki pri sebi prepoznavajo svoj potencial. Potrebno se je zavedati, da ima vsak posameznik v sebi skrit svoj lasten razvojni potencial in da si po sposobnostih, znanjih in karakteristikah, pač nismo enaki. Ključno je, da posameznik prepozna ali se znajde v vlogi zaposlovalca (podjetnika) ali v vlogi zaposlenega.

Gospa dr. Marinka Vovk ob koncu okrogle mize povzame bistvene zaključke razprave in srečanja. Ugotovljeno je, da mora biti za socialna podjetja podporno okolje vzpodbudno in učinkovito. Projekt BODI SOC, ki je bil predstavljen v uvodu skupnega srečanja, tako zajema potrebne temelje, ki zagotavljajo usmerjeno pozornost k socialnemu podjetništvu. Krepitev socialnega podjetništva je nujna, a krati povezana s številnimi dejavniki tveganja (zlasti s finančnimi in zakonskimi izzivi). Zagotovo je povezovanje med številnim deležniki znotraj lokalnega okolja tisto, ki lahko v določeni meri zagotovi razvoj in stabilnost socialnega podjetništva, nenazadnje pa lahko močno doprinese k razvoju skupnosti znotraj lokalnega okolja in prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest.

zapisnik, po navodilu gospe Alenke Berložnik,
direktorice Zavoda SLOKVA, so. p.,
pripravila strokovna delavka Anja Kralj

 

Scroll to Top
Skip to content