V Braslovčah so se v nedeljo, 27. avgusta 2023, župani občin iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline, ki so jih v začetku avgusta prizadele katastrofalne poplave, sestali z državnim sekretarjem za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo v Kabinetu predsednika vlade Boštjanom Šeficom in mu predstavili aktualno problematiko.
Sestanek je bil izveden na podlagi pobude RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, d.o.o. za podaljšanje Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah. Kabinet vlade je nemudoma odreagiral in sklical sestanek z župani občin Zgornje in nekaterih občin Spodnje Savinjske doline, kjer je intervencija po poplavah nujno potrebna. Na sestanku so bili poleg županov in Šefica prisotni še Matej Skočir, državni sekretar za naravo in vode, poveljnik Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije Janez Melanšek, vodja izpostave Celje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Natalija Plemenitaš Fuchs, Alenka Zupančič z Direkcije za vode, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Bojana Stopinšek ter direktorica Razvojne agencije Savinjsko-Šaleške regije, mag. Biljana Škarja.
Šefic je ob zapiranju državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah poudaril, da so ključne prioritete sanacija vodotokov, ureditev cest in zagotovitev oskrbe s pitno vodo. Župani si želijo, da težka mehanizacija na poplavljenih območjih ostane, predvsem pa, da jo ustrezno razporedijo in na ta način čim prej zagotovijo cestno infrastrukturo in uredijo vodotoke. Struge so namreč polne in neočiščene, kar ob morebitnem deževju predstavlja strah in skrb celotne Savinjske regije.
Župan Luč Klavdij Strmčnik je poudaril, da je v njegovi občini več družin ostalo brez strehe nad glavo, skozi močno prizadeto naselje Struge je odneslo tudi cesto med Ljubnim in Lučami. Kot je povedal, se bo v sredo sestal z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in iskal rešitve, kako zagotoviti varno pot osnovnošolcem in učiteljem do šole. Skrbi pa ga tudi preostali del nasipa nad Lučami, ki ga ni ostalo veliko. »Če ne bo veliko dežja, ne bo težav. Če pa nam prebije nasip, ki ga je ostalo okoli pet metrov, bi poplavilo spodnji del Luč,« je povedal Strmčnik in dodal, da so problematični tudi pritoki Savinje.
Županja Solčave Katarina Prelesnik je dejala, da so poplave odnesle 4 mostove do kmetij, problematičen je most z 2 podpornikoma, ki zajezi celotno naselje. Izpostavila je ogromno gospodarsko škodo, saj je bila primorana izdati odlok, ki zaradi varnosti omejuje vstop v Krajinski park Logarska dolina. Poudarila je, da je dostop do Solčave zaenkrat še vedno možen le preko gozdne ceste.
Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je predlagal podaljšanje intervencije za ceste in vodotoke, stroške intervencije pa predlagal državi, saj jih občine ne morejo pokriti. Pričakuje čimprejšnjo informacijo države za odkupu parcel za družine, ki so ostale brez svojih domov, ob tem pa vzpostavitev tehnične pisarne.
V Braslovčah razmišljajo o preselitvi 150 hiš na območju Letuške Gmajne, kjer bi zgradili suhe zadrževalnike. Šefic je na to temo povedal, da mora država najprej ugotoviti število ljudi, ki je v poplavah ostalo brez bivališča, nato pa razmisliti, »kako bi selitev izpeljali, kakšne so lahko alternative, kako bo z odškodninami.« Župan Braslovč Tomaž Žohar je dodal, da je morebitna preselitev v medresorskem usklajevanju in da bodo prebivalcem ogroženega območja prve informacije podali predvidoma v prvem tednu septembra.
Anton Špeh, župan Gornjega Gradu, je izpostavil hudourniško moč Drete, ki prav tako predstavlja poplavno nevarnost, ob tem pa je opozoril na kaos v strugah. Županja Rečice ob Savinji dr. Majda Potočnik prav tako pričakuje čimprejšnja navodila države glede sanacije, opozorila pa je na grozeče plazove in poplavljena osnovna sredstva za reševanje.
V Mozirju so poplave poškodovale centralno čistilno napravo, ki je bila zgrajena iz evropskih sredstev, na njej je za 1 milijon evrov škode. Župana Ivana Suhoveršnika je zanimalo, kdo bo povrnil nastalo škodo. Župan Nazarij Matej Pečovnik je državo pozval k čimprejšnjem čiščenju nasutega materiala v strugah, ob tem pa pričakuje, da bo stroške intervencije krila država.
Župani so si bili enotni, da je na poplavljenih območjih še ogromno dela za mehanizacijo, ki je nujna, da preprečijo morebitne jesenske poplave, predvsem pa je potrebna za psihično stanje prebivalcev, ki so bili v poplavah močno prizadeti.
Šefic je sicer županom obljubil, da bo država z ukrepi poskrbela za več gradbene mehanizacije na terenu. Poudaril je, da je bila pomoč iz tujine namenjena intervenciji in da se bodo skušali dogovoriti za nov aranžma.
